»Odnos do ljudi z Downovim sindromom se spreminja v Sloveniji in v Srbiji, položaj pa še vedno ni zadovoljiv. Ljudje premalo vedo o Downovem sindromu. Imajo določene zavore, ne vedo, kako naj gledajo, kaj naj rečejo. Ti otroci še vedno niso sprejeti tako, kot si zaslužijo.«
»Otroci z downovim sindromom so res eni veliki sončki. Zelo so pozitivni, vedno so nasmejani.«
»Še vedno malo boli.«
»To pomeni, da jih je treba vključiti v redne oddelke vrtcev, treba jih je vključiti v večinske šole, najti moramo inkluzivne oblike zaposlitve in ustvariti razmere, da bodo lahko živeli samostojno. Praktično na nobenem od teh področij do zdaj ni narejenega veliko. Imamo ustrezno zakonodajo, nimamo pa tega realiziranega v praksi.«
»Še vedno se pogosto misli, da so osebe z Downovim sindromom manj sposobne, kar sicer do neke mere drži, vendar če jim prilagodimo posamezne stvari, so povsem enakovredne nam.«
»Ljudje so v zadregi ali ga gledajo. Še danes, ko greva v trgovino ali ko gremo na potovanje, ko gremo v lokal, na koncert … ga gledajo. Ampak se zdaj niti več ne odzovemo na to. Na začetku, ko je bil Gregor še manjši, pa ko si videl ljudi, te poglede … malo boli. Vsaj mene je.«
»Obtožbe, da naj ne bi delovali ustrezno v odnosu do sodelavcev, bolijo, še sploh, ker vem, da tisti, ki jih sprožajo, vedo, da niso resnične.«
»Razmere v Sloveniji v odnosu do preteklosti so namreč še vedno drugačne, kot bi morale biti.«
»Nathaniel Julius, počivaj v miru. Vse najboljše, lepi Toyin. Breonna, še vedno se borimo zate. Besede ne povedo dovolj, vendar vas ne bomo nikoli pozabili. Kaj je pravica ob vsej tej izgubi in bolečini.«
»Kako do drugega še ne vedo.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju